Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je opravil intervju s kandidatom za Evropski parlament iz nemške Svobodne demokratske stranke. Namen razprave je bil pridobiti vpogled v njihove poglede na prihodnost Evrope, pristope, ki jih predlagajo za soočanje s trenutnimi izzivi, in njihova stališča do ključnih političnih zadev.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»Ko gre za ključne izzive zunanje in varnostne politike, kot je podpora Ukrajini in Izraelu, Evropska unija ne govori enotno. Demokracija in pravna država sta pod vse večjim pritiskom po vsej Evropi. Radikalne stranke so široko zastopane v nacionalnih parlamentih in so v nekaterih primerih v porastu. Državljane v EU bremeni začasno visoka inflacija, javne proračune pa višje obrestne mere in vse večji izdatki. Srednje velika podjetja in industrija se spopadajo s prekinjenimi dobavnimi verigami, naraščajočimi cenami surovin in zakoreninjenim pomanjkanjem kvalificiranih delavcev – tudi zaradi demografskih razlogov. Oskrba z energijo v Evropski uniji je kot krpana odeja in zato ni niti krizno varna niti učinkovita. Ko gre za vrhunske tehnologije, ki so potrebne za hitro premagovanje kriz ter za suvereno in prihodnost pripravljeno EU, Evropa zaostaja v mednarodni konkurenci. Poleg teh nacionalnih in evropskih izzivov obstajajo še globalni: boj proti nedovoljenim migracijam in tihotapskim združbam, boj proti globalnemu segrevanju, sistemsko tekmovanje z avtokracijami in diktaturami ter obramba pred kibernetskimi napadi.«

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

“Prvič: Evropa mora postati enostavnejša. Za nas to vključuje tudi krepitev načela subsidiarnosti. Ljudje ne bi smeli EU povezovati s preregulacijo ali prepovedmi, temveč s preprostimi, hitrimi in razumljivimi rešitvami za probleme našega časa.
Drugič: Evropa mora postati močnejša. Državljane je treba prepričati, da so evropske meje varne, da so nedovoljene migracije strogo preprečene, da so ljudje, ki morajo zapustiti državo, hitro vrnjeni v domovino, da se vladavina prava dosledno izvaja povsod po Evropi in da obstaja močna evropska vojska, ki ščiti ljudi in ljudje v primeru vojaških izrednih razmer Evropski interesi pripravljeni na ukrepanje.
Tretjič: Evropa mora postati tržno gospodarstvo. Naša gospodarska moč je odločilen dejavnik sistemskega tekmovanja z drugimi regijami sveta.“

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Iz EU želim narediti vročo točko za umetno inteligenco, ki ljudem služi življenjskim priložnostim, namesto da jih onemogoča. Zato zavračam tako želje po nadzoru kot fantazije o preregulaciji. Zavzemam se za nebirokratsko in praktično izvajanje evropske uredbe o umetni inteligenci, ki omogoča inovacije in ščiti državljanske pravice. Zavzemam se za načelo poštene uporabe, ki temelji na ameriškem modelu podatkov o usposabljanju AI. Želim okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva umetne inteligence in omogočiti sodobne modele monetizacije za imetnike pravic. Priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca (AI), želim izkoristiti tudi v izobraževanju. Aplikacije z umetno inteligenco lahko podpirajo individualno učenje učencev s pomočjo učnih gradiv po meri. AI ponuja tudi priložnost za razbremenitev učiteljev. Študente je treba čim prej naučiti, kako kompetentno uporabljati umetno inteligenco, da jih pripravimo na delovni svet, na katerega vse bolj vpliva umetna inteligenca.«

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

“EU bi koristila gospodarska rast, izmenjava tehnologij in inovacij med pogodbenicama ter okrepljeni diplomatski odnosi. Tudi potrošniki bi imeli koristi od sporazumov o prosti trgovini, saj trgovinski sporazumi širijo izbiro izdelkov in storitev za potrošnike ter znižujejo potrošniške cene z odpravo ali znižanjem tarif in trgovinskih ovir. Rast trgovine lahko ustvari tudi delovna mesta v izvozno usmerjenih panogah, kot je Nemčija.“

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kaj je idealna rešitev, v vašem
mnenje?

»Idealna rešitev je diverzifikacija sama. Samostojno prizadevanje Nemčije proti interesom naših evropskih partnerjev pri Severnem toku 1 in 2 je bilo resna napaka. Naš odgovor je skupna zunanja energetska politika, ki ustvarja energetska partnerstva z zanesljivimi državami. Jedrska fuzija ponuja potencial za proizvodnjo energije na podnebno nevtralen in varen način v prihodnosti. Želim ustvariti inovacijam prijazen pravni okvir za jedrsko fuzijo zunaj jedrske zakonodaje, ki upošteva manjša tveganja te tehnologije. Vodik in sintetična goriva ponujajo velike priložnosti kot naprave za shranjevanje energije v prihodnosti. Alternativna goriva, kot so e-goriva, bi morala biti dovoljena kot čisto gorivo in kot primes. Motorji z notranjim zgorevanjem sami po sebi niso škodljivi za podnebje, temveč njihovo delovanje na fosilna goriva. Da bi floto več kot milijarde vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po vsem svetu naredili podnebju prijaznejše, se zanašamo na zamenjavo fosilnih goriv s sintetičnimi gorivi in na zavezanost motorjem z notranjim izgorevanjem kot del mobilnosti ljudi. Motorje z notranjim izgorevanjem želimo narediti podnebju prijazne, ne pa jih prepovedati. Hkrati želim pospešiti širitev infrastrukture in obnovljivih virov energije. Poleg tega naj bi razširili elektroenergetsko omrežje med državami članicami in ustvarili evropski notranji energetski trg.«

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Kot liberalec lahko zlahka odgovorim na to vprašanje: želimo, da Evropa postane globalno središče prelomnih inovacij in najsodobnejših tehnologij. Inovacije povečujejo učinkovitost in fleksibilnost, spodbujajo konkurenco, zagotavljajo ustvarjalnost in dinamiko, vodijo k nižjim stroškom podjetij in se izognejo nepotrebni birokraciji.«