Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je intervjuval kandidata Liberalne pobude za Evropski parlament. V pogovoru so poskušali razumeti njihove poglede na prihodnost Evrope, strategije, ki jih priporočajo za reševanje sedanjih vprašanj, in njihovo stališče do pomembnih političnih vprašanj.

 Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

“Naš glavni cilj bi moral biti podpiranje evropskih vrednot demokracije, svobode, varnosti, socialne zaščite in trajnosti, tako zdaj kot v prihodnosti, za Evropejce.

Soočamo se s takojšnjimi krizami, kot je npr vojna Rusije proti Ukrajini. Trdno stojimo z ukrajinskim narodom. Poleg tega se soočamo s strateškimi izzivi, vključno s potrebo po izogibanju odvisnosti od tiranskih režimov energijo, hrano in tehnologijo. V ta namen se zavzemamo za diverzifikacijo dobaviteljev prek prostih trgov, mednarodne trgovine in razvojnega sodelovanja.

Vendar so morda najpomembnejši izzivi, s katerimi se soočamo, manj očitni. The kriza življenjskih stroškov bi se lahko okrepila, zlasti ker je treba načrte za oživitev poplačati, kar bi lahko spodbudilo večji populizem. Demografski trendi lahko resno vpliva na naše gospodarstvo in socialno državo. Poleg tega izgubljamo konkurenčnost na svetovnih trgih, kar zmanjšuje našo sposobnost ustvarjanja virov in rešitev za druga pereča vprašanja, kot je npr tehnološki in energetski prehod.

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

Trdno smo prepričani, da bi morala Evropa vodilni svet na področju inovacij. Da bi to dosegli, moramo čim bolj zmanjšati birokracijo, dokončati skupni trg in sprostiti ustvarjalni potencial 450 milijonov Evropejcev. Ta vizija presega gospodarsko rast; gre za zagotavljanje trdnih socialnih sistemov in ustvarjanje bolj trajnostne celine. Gre za gojenje družba z možnostmi in priložnostmi za vse.“

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

“Zavedamo se ogromnega potenciala umetne inteligence, skupaj s tveganji njene zlorabe za spodkopavanje naših svoboščin in pravic kot posameznikov in državljanov demokratičnih, prostotržnih in odprtih družb. Medtem ko sprejemamo spremembe, ne smemo uvajati distopij, kjer so ljudje brez pravice. In ne bi smeli imeti domišljavosti, da bi mikroupravljali napredek. Uredba bi morala odločno zaščititi svoboščine in pravice, vzpostaviti etične meje, razjasniti pravična pravila sodelovanja, a kljub temu ostati dovolj prožna, da bi omogočila razcvet inovacij.“

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

“Prosta trgovina je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja vseh. Pri prosti trgovini gre za vzajemno koristno gospodarsko soodvisnost, spodbujanje sodelovanja in razvoja ter združevanje ljudi in narodov v miru – prosta trgovina koristi vsem stranem. Evropa ima velike koristi od proizvodnje blaga in storitev, ki jih druge regije vneto menjajo za lastno proizvodnjo, s čimer spodbujajo svetovno gospodarsko proizvodnjo, ustvarjajo nove vire in ustvarjajo priložnosti za ljudi.

Sporazumi o prosti trgovini so sami po sebi politični. Nekateri so se močno nagibali k »upravljani trgovini«, pristopu, ki ga ne podpiramo. Sporazumi o prosti trgovini bi morali dati prednost odstranitvi ovir za mednarodno trgovino in ljudem omogočiti, da dobro izkoristijo svojo ekonomsko svobodo.“

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kakšna je po vašem mnenju idealna rešitev?

“Diverzifikacija virov energije ni le tehnična nuja, je geopolitični imperativ. Preprosto ne moremo biti talci režimov, ki so odkrito sovražni do načel liberalne demokracije. Zavzemamo se za nižje davke na energijo, načelo tehnološke nevtralnosti glede vladnega pristopa k proizvodnji energije, bolj povezano evropsko energetsko omrežje, konkurenčen skupni trg, ki temelji na odprti prosti tržni konkurenci.“

 Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

“Verjamemo, da so inovacije pot do bolj konkurenčne Evrope, ki spodbuja večjo blaginjo, priložnosti in večjo kakovost življenja. Kot trdni zagovorniki prostega trga se zavedamo, da lahko pomanjkanje pravil povzroči tragedijo skupnega premoženja. Uredba bi morala zaščititi svoboščine, pravice in upravičene družbene skrbi – obravnavati negativne zunanje učinke, kot je onesnaževanje – hkrati pa omogočiti uspevanje konkurenčnih inovacij na odprtem trgu. Zagotoviti mora hitro, odločno in pravično sojenje, ko se prestopijo meje. Podpiramo razumno ureditev – ne birokracije, krepitve majhnih pooblastil, obsežnega dirigizma ali oviranja napredka. Predstavljamo si družbo, v kateri posamezniki ne potrebujejo dovoljenja za mirno in produktivno uresničevanje svojega namena v življenju. Zato verjamemo, da ima politična moč dolžnost poenostaviti življenja ljudi.“

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije?

“Portugalce skrbijo predvsem nacionalna vprašanja, kot so življenjski stroški, stanovanje in zdravstveno varstvo, in te skrbi pogosto projicirajo na Evropsko unijo. O zadevah, ki so bližje pristojnosti EU, kot so odziv na vojno v Ukrajini, trajnost in razvojni skladi, so mnenja različna. Nekatere portugalske frakcije zagovarjajo populistične ukrepe, kot je vmešavanje v ECB, izvajanje obsežnih vseevropskih socialnih programov in sprejemanje strogih politik do migrantov. Nasprotno pa liberalni volivci dajejo prednost zmanjševanju evropske birokracije (ki jo še poslabša domače prekomerno obvladovanje), prevrednotenju sredstev za spodbujanje reform in gospodarske avtonomije namesto odvisnosti ter krepitvi globalne konkurenčnosti Evrope.“

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

“Verjamemo, da je etična obveznost Evropske unije, da sprejme države, ki so uspele izpolniti zahteve za vstop – predvsem spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih institucij, svobodnih trgov – in želijo to pot nadaljevati.“

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je nedavno intervjuval kandidata za evropskega poslanca iz Krščansko-demokratske unije Nemčije, da bi razumel njihov pogled na prihodnost Evrope, strategije, ki jih priporočajo za reševanje sedanjih izzivov, in njihova mnenja o ključnih političnih vprašanjih.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»Največji izzivi vključujejo naslednje: 

(1) Doseči soglasje o reformi EU, da bi jo vzpostavili kot močno evropsko svetovno velesilo v primerjavi z drugimi svetovnimi silami z resnično obrambno in varnostno unijo (glej (2) spodaj) ter kot še močnejše konkurenčno in inovativno tržno gospodarstvo vodijo resnični interesi EU in ne nacionalni interesi 

(2) Znatno okrepiti evropsko obrambo, varnost in vojaško zmogljivost za zaščito vseh državljanov EU 

(3) Veliko število beguncev, ki prihajajo v EU  

(4) Grožnja demokraciji s strani ekstremističnih strank in gibanj v EU (5) Kibernetski napadi  

(6) Pomanjkanje kvalificirane delovne sile 

(7) Demografski razvoj v EU  

(8) Podnebne spremembe 

(9) Birokracija 

(10) Lažne novice 

(11) Neenakost ljudi znotraj EU pa tudi globalno 

(12) Zmanjšano mednarodno sodelovanje v kombinaciji s povečanim nacionalizmom.”

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju? 

“a. EU je ustanovljena kot močna evropska svetovna sila, ki jo druge svetovne sile spoštujejo kot glavnega predstavnika Evrope 

EU je vzpostavljena kot močna Evropska svetovna sila, ki zastopa en glas njenih držav članic nasproti Rusiji, Kitajski, ZDA, Turčiji in drugim svetovnim silam. V ta namen je pomembno vzpostaviti pravo evropsko obrambno in varnostno unijo. Nadalje zahteva, da se odločitve EU o skupni zunanji in varnostni politiki sprejemajo s kvalificirano večino – namesto soglasno se vojaške zmogljivosti držav članic EU bistveno okrepijo, EU pa ima komisarja za obrambo. 

EU vzpostavi svoje lastno digitalno infrastrukturo in zagotavlja dostop EU do varnega, cenovno dostopnega in trajnostnega dobava kritičnih surovin, čipov in baterij z zmanjšano odvisnostjo od tretjih držav (tj. držav nečlanic EU).  

Da bi jo druge svetovne sile spoštovale, je EU a močan, konkurenčen gospodarski trg s privlačnimi pogoji za industrijo, podjetja, zagonska podjetja, znanost in vlagatelje ter z a ozračje inovacij, modernizacije in digitalizacije, ki temelji na konceptu socialnega tržnega gospodarstva, in bistveno zmanjšana birokracija. 

EU je vzorna beseda po vsem svetu učinkovito doseganje ciljev varstva podnebja, ki temelji na tehnoloških inovacijah in konceptu socialnega tržnega gospodarstva. 

EU učinkovito varuje svoje meje z močnim mandatom organa EU Frontex in prispevki vseh 27 držav članic ter opredeljuje in učinkovito uveljavlja skupna migracijska politika  spoštuje človekove pravice in temelji na lastnih interesih in potrebah. 

b. Bistveno okrepljeni demokratični elementi v EU 

Z roko v roki z vzpostavljanjem EU kot evropske svetovne velesile (glej a. zgoraj) se bistveno krepi 'notranja demokratizacija' EU. To vključuje zlasti večjo vlogo Evropskega parlamenta pri imenovanju komisije, vključno z njenim predsednikom, več zakonodajne pristojnosti soodločanja in polnopravno pravico do pravne pobude. Poleg tega se zmanjša število članov komisije (npr. 15 komisarjev). Ne bi jih smele več predlagati nacionalne vlade, ampak jih imenuje kandidat za predsednika Komisije, nato pa jih potrdita Svet in Parlament.

Za spodbujanje politike EU v resničnem interesu EU je volilni sistem za Evropski parlament dopolnjen z elementi nadnacionalnih strankarskih list. Na volitvah v Evropski parlament čez deset let je volilna kampanja kandidatov za Evropski parlament (deloma) vodena kot čezmejna vseevropska kampanja, v katero so vključeni vsi državljani EU in ne osredotočena le na državo članico, ki ji kandidat pripada. V ta namen bi morala biti sodobna uporaba digitalizacije in sodobnih prevajalskih orodij, ki jih EU zagotavlja vsem kandidatom, del podpore EU za takšno volilno kampanjo po vsej EU. 

Te tri točke kot del reforme EU v naslednjem konventu EU bodo podprle, da se odločitve EU sprejemajo srednjeročno v pravem duhu EU, glej točko c. spodaj. 

c. Politiko EU na usklajenih/integriranih območjih vodijo resnični interesi EU in ne nacionalni interesi 

Odločitve EU na področjih, ki so usklajena/povezana, so sprejete v duhu a resnični interes EU ne pa kompromis nacionalnih interesov. 

Državljani EU živijo v smerievropski način življenja“. Osrednje vrednote so človekovo dostojanstvo, mir in svoboda, demokracija, človekove pravice, enakost, pravna država ter družbena in ekološka odgovornost. 

obstajajo EU univerze na področjih, ki jih „usklajuje“ EU, kot so bančni nadzor ECB, denarna politika ECB, reševanje kreditnih institucij, konkurenčno pravo ter boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Izobraževalni sistem še naprej ostaja pristojnosti držav članic. 

70 % državljanov EU tekoče govori vsaj 2 jezika EU, 50%, i.obravnava 3 jezike EU. To je cilj vseh državljanov EU, ne glede na njihovo stopnjo izobrazbe in ne glede na to, ali živijo v velikih mestih ali na podeželju. 

d. Jasnejša razdelitev nalog med EU in nacionalno ravnjo zaradi jasnosti 

Območja pristojnosti EU v primerjavi z državami članicami so jasneje opredeljene zaradi preglednosti za državljane EU in odločevalce z namenom zagotavljanja skupnega razumevanja in zaupanja vseh državljanov EU kot tudi držav članic EU. 

Pomembno je, da se EU spoštuje nacionalne posebnosti, tradicije in značilnosti držav članic, kot so verski prazniki in regionalni proizvodi. V ta namen bi bilo treba v naslednji reformi EU okrepiti Evropski odbor regij. 

Poleg tega je načelo subsidiarnosti je treba upoštevati, kar pomeni, da mora obstajati jasna korist in dodana vrednost za državljane EU, če ukrepa EU in ne države članice, na primer zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa.“

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili? 

“AI ponuja velike priložnosti kot so večja učinkovitost, konsistentnost rezultatov in nadomeščanje ročnega dela delovne sile, predvsem v času pomanjkanja kvalificirane delovne sile na vseh ravneh. Pomembno je zagotoviti, da ljudje, torej ljudje, sprejemajo ključne odločitve in pozorno spremljajo razvoj in uporabo AI.  

Podpiram omejeno ureditev umetne inteligence, če se ugotovijo konkretna tveganja (npr. kršitve človekovih pravic). V nasprotnem primeru je treba razvoj in uporabo umetne inteligence prepustiti njenim uporabnikom, da bi omogočili inovacije in konkurenco brez preobremenjene birokracije. Oglejte si tudi moj odgovor v 6.“

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

“Leta 2023 je EU-27 izvozilo blago v vrednosti približno 2,55 bilijona evrov. Sporazumi o prosti trgovini zmanjšujejo in odpravljajo tarife ter pomagajo pri odpravljanju ovir za mejo, ki bi sicer ovirale pretok blaga in storitev. Spodbuja tuje naložbe, spodbuja regionalno gospodarstvo in povezovanje ter gradi skupne pristope med partnerji sporazuma o prosti trgovini. Na splošno verjamem v to Sporazumi o prosti trgovini podpirajo gospodarstvo in bogastvo vpletenih držav ter koristijo potrošnikom. 

Poleg tega so sporazumi o prosti trgovini lahko tudi orodje za spodbujanje tekočih domačih reform, liberalizacije trgovine in varstva podnebja ter spodbujanje človekove pravice v državah, ki so sklenile sporazum o prosti trgovini.“

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kaj je po vašem mnenju idealna rešitev? 

“Po mojem mnenju je cilj energetske politike mora biti (i) zagotoviti zanesljivo in cenovno dostopno energijo za ljudi in industrijo, (ii) podpirati EU kot močan gospodarski trg s privlačnimi pogoji za industrijo, zagonska podjetja in druge vlagatelje ter (iii) doseči podnebno nevtralnost znotraj EU do leta 2050. 

Kolikor je mogoče, obnovljive vire energije je treba povečati in bi morali imeti pomembno vlogo. Glede na to, da sončna in vetrna energija – ki predstavljata cca. 75 odstotkov obnovljive energije v Nemčija – odvisno od narave in dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzorovati, mora zadostujejo druge vrste za oskrbo z energijo v fazah z malo sonca in vetra (energetska mešanica).  

Prvič, glede na to, da trenutno ni rešitve, menim, da je ključnega pomena omogočiti uporabo in raziskave v zvezi z vsemi razpoložljivimi tehnologijami, vključno s fotovoltaiko, vetrno energijo, geotermalno energijo, vodno energijo, tekočo in trdna biomasa, pa tudi jedrska energija in inovativne jedrske tehnologije, kot je jedrska fuzija. Zlasti menim, da bi bilo treba prepoved motorja z notranjim izgorevanjem (Verbrennermotor) na ravni EU ponovno preučiti in preklicati, zlasti da se omogoči uporaba e-goriv, glede na uspešne pilotne študije v zvezi s tem. 

Drugič, v naslednjih 2-3 letih je pomembno, da EU znotraj EU vzpostavi polnopravno energetsko unijo. To zahteva tesno sodelovanje med državami članicami za razširitev čezmejne infrastrukture in cevovodnega omrežja za transport energije, npr. vodika, ter vzpostavitev več energetskih partnerstev z zanesljivimi partnerji. Poleg tega je na določenih področjih koristno imeti možnost uporabe več kot le ene oblike energije, da se lahko prilagajamo dogajanju na trgu, na primer v gospodinjstvih s fotovoltaičnimi in toplotnimi črpalkami ali pri hibridnih avtomobilih, odvisno od tega, ali to je razumno glede na stroške in odvisno od prihodnjega tehnološkega razvoja.“

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Raje imam a kombinacija regulative in inovacij, odvisno od zadevnega območja.  

Uredba je lahko uporabna, če (i) so ugotovljena konkretna tveganja ali vprašanja ali (ii) v kontekstu EU, če obstaja potreba po vzpostavitvi osnovnega skupnega razumevanja držav članic EU za zagotovitev zaupanja, izogibanje nesporazumom in podporo ravni igrišče. 

Na splošno država ni boljši upravljavec podjetij. Raje zaupam strokovnemu znanju industrije in zasebnega sektorja. Zato verjamem, da načela na visoki ravni v zakonodaji, če so sploh potrebna, zadostujejo, da pustijo več prostora za inovacije in ustvarjalnost industrije, znanosti in novoustanovljenih podjetij, razen če obstaja dober razlog, ki upravičuje zakonsko ureditev področja. kar mislim, da daje boljše rezultate. Poleg tega se je treba izogibati nepotrebni birokraciji. “

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije? 

“Ključni pomisleki vključujejo naslednje: 

• EU gre predaleč v nacionalne pristojnosti, ne da bi v zadostni meri upoštevala nacionalne posebnosti in zgodovinski razvoj. 

• Odločanje v EU je počasno in ne vedno učinkovito. 

• Pomanjkanje sorazmernosti in preveč birokracije v ureditvi EU. 

• Pomanjkanje skladnosti in uveljavljanja pravne države v nekaterih državah članicah. • Zdi se, da je bogastvo na gospodinjstvo v nekaterih državah EU, ki znatno prispevajo k proračunu EU, nižje kot v nekaterih drugih državah EU, ki imajo znatne koristi od proračuna EU in EU. programi. Nekateri ljudje to situacijo dojemajo kot nepravično. 

• Vse države članice ne spoštujejo pakta stabilnosti in rasti, ne da bi Komisija sprejela zadostne ukrepe za zagotovitev tega.«

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

»Mislim, da je kot politični in strateški cilj, da se balkanske države pridružijo EU, glede na njeno geografsko lego pametno. Kljub temu pa je po mojem mnenju treba, preden lahko države pristopijo k EU, izpolniti naslednja dva osnovna pogoja: 

a. The država v celoti izpolnjuje merila za vstop v EU. 

b. The EU je treba reformirati pred vstopom novih držav članic v EU. V nasprotnem primeru bo s sedanjo institucionalno ureditvijo, če se bo pridružilo več držav, današnje zapleteno odločanje postalo še bolj zapleteno, s tveganjem zmanjšane zmogljivosti EU za ukrepanje. 

Oba kriterija veljata tudi za države Zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo.“

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je intervjuval kandidata švedske stranke Pirate za Evropski parlament. V pogovoru so poskušali razumeti njihove poglede na prihodnost Evrope, strategije, ki jih priporočajo za reševanje sedanjih vprašanj, in njihovo stališče do pomembnih političnih vprašanj.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»Največja težava, s katero se sooča EU, je, kako nekatere države članice in sama komisija EU ogrožajo pravno državo in človekove pravice glede vprašanj, kot je nadzor klepetalnic.

Širjenje neliberalnih policijskih držav v Evropi je posledica nenehnega širjenja množičnega nadzora, boj proti kateremu je moj glavni politični fokus. Prva stvar, ki jo je treba priznati, je, da ni več razlike med državnim in korporativnim množičnim nadzorom; Državni nadzor poteka predvsem prek zakulisnih vrat, ki omogočajo dostop do podatkov, ki jih zbirajo podjetja.

Te korporacije si zagotovijo nadaljnjo pravico do izkoriščanja potrošniških podatkov z regulativnim zajemanjem in lobiranjem, kot je zapis o politiki »Podatki in zasebnost potrošnikov« Centra za izbiro potrošnikov, dokument, ki bi se zdel prepričljiv le tistim zakonodajalcem brez tehnološkega ozadja .”

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

»Moja vizija je zdrava Evropa, ki še naprej dela tisto, kar je najbolje, kot je zaščita državljanskih in zlasti potrošniških pravic ter koristi, ki prinašajo, ne le večjo posameznikovo svobodo, ampak dolgoročno blaginjo celotnega zveza.

Odličen primer, kako spodbujati konkurenco na način, ki ščiti inovacije, je izvajanje mandata skupnega polnilnika EU, kjer je bil organ za industrijske standarde pooblaščen za odločanje o določenem konektorju in dobil mandat za spremembo tega standarda v prihodnost. To preprečuje zaklepanje potrošnikov in hkrati omogoča prihodnje inovacije.

Delujoč trg se opira na resnično obveščenega potrošnika, ki izbira med več smiselno različnimi izdelki ali storitvami, ki so med seboj resnično konkurenčni. Vsa ureditev trga bi si morala prizadevati za krepitev teh temeljnih pogojev.«

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Mislim, da je treba biti previden pri urejanju generativne umetne inteligence na način, ki bi povečal ovire za vstop v ta novi prostor, kjer je zdrav trg s številnimi močnimi konkurenti ključnega pomena. Predpisi o tem, kako se lahko uporablja generativna umetna inteligenca in kako se njeni izdelki razširjajo, so po mojem mnenju nepotrebni. Napačne informacije, prirejene slike in podobno niso novi problemi, za boj proti tem boleznim lahko uporabimo orodja, ki jih že imamo.

Mislim, da so ustrezni predpisi tisti, ki znižujejo ovire za vstop, hkrati pa omejujejo protikonkurenčno vedenje in vladajo v podjetjih, ki se približujejo monopolnemu statusu. Primeri takšnih bi bili predpisi, ki spodbujajo odprtokodne modele, ki se lahko izvajajo na strojni opremi za potrošnike, namesto lastniških rešitev v oblaku.

Če pustimo generativno umetno inteligenco ob strani, obstajajo tudi druge vrste, kot so sistemi, ki se uporabljajo v službi množičnega nadzora. Ker so te ranljive za nove vrste zlorab s strani vlad in drugih močnih subjektov, bi jih bilo treba regulirati. Mislim, da je novo sprejeti zakon o AI korak v pravo smer, vendar so izločitve za organe kazenskega pregona in organe za migracije veliko razočaranje in omogočajo distopične ravni avtomatiziranega državnega prekoračitve. Prav tako sem skeptičen glede tega, kako zakon upa, da se bodo ponudniki sistemov z visokim tveganjem preprosto samorazvrstili kot take. Spoštovanje posameznikovih pravic ne bi smelo biti opt-in.”

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

»S preprostim načelom konkurenčne prednosti. Če na primer proizvodnja nekega izdelka temelji na ekonomiji obsega, da bi bila konkurenčna, morda lahko domači trg EU podpira le eno tako podjetje. To bi vodilo v monopolizacijo trga, razen če bi potem lahko razširili trg, ki bi ga delili EU in druga prijazna gospodarstva. Glavni namen prostotrgovinskih sporazumov bi morala biti ena stvar, za katero so pokazali, da jo dejansko lahko dosežejo: povečanje blaginje vpletenih strani.

Nisem pa naiven glede tveganj, ki bi jih lahko ustvarili prostotrgovinski sporazumi zaradi prevelikega zanašanja na uvoz iz držav, ki bi se lahko izkazale za manj prijazne, kot se je sprva mislilo. Da bi kar najbolje izkoristili prostotrgovinske sporazume, bi si morali prizadevati, da bi bila EU samozadostna, če bi bilo potrebno, kot stranski učinek bi to pomenilo tudi domače konkurente na ključnih trgih, kar bi evropskim potrošnikom zagotovilo vedno izbiro dobavitelje za vsako blago ali storitev, ki jo želijo kupiti.

Poleg tega ne smemo dovoliti, da sporazumi o prosti trgovini spodkopavajo našo zakonodajo na področjih, kjer smo že vodilni v svetu, ali nas prisilijo k uvozu slabih zakonov, kot so zahteve glede intelektualne lastnine, podobne ACTA, v predlaganem TTIP. Dobro oblikovani prostotrgovinski sporazumi namesto tega omogočajo, da standardi EU zaščitijo tudi tiste, ki živijo zunaj držav članic.«

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kakšna je po vašem mnenju idealna rešitev?

»Oskrba z energijo je močno odvisna tako od geografskih kot gospodarskih dejavnikov. Moja domovina, Švedska, ima zelo ugodno geografijo, ki omogoča proizvodnjo velikih količin hidroelektrične energije. Ne vsaka država, zato menim, da bi morala biti edina potrebna pobuda za javno porabo nadaljnji razvoj energetskega omrežja EU, da bi tistim, ki smo blagoslovljeni z geografijo, omogočili, da drugim zagotovimo zeleno energijo. Takšne širitve na elektroenergetsko infrastrukturo bi omogočile tudi večji delež občasne zelene energije za posamezno državo, saj bi morebitne presežke lahko prodali na enotnem evropskem trgu, ki bo zaradi svoje velikosti seveda manj nagnjen k velikim nihanjem cen.

Tudi z bolj integriranim omrežjem bi še vedno potrebovali električno energijo osnovne obremenitve, in čeprav menim, da bi lahko veliko dosegli z urnim zaračunavanjem in tako imenovanimi »pametnimi omrežji« ter širitvijo črpalne hidroelektrarne, bi verjetno še vedno potrebujejo veliko jedrske energije. Jedrska energija je edina (večinoma) geografsko neodvisna energija brez ogljika, ki jo je mogoče razpošiljati, a ker je v preteklosti zahtevala velike državne subvencije, da bi ostala konkurenčna, je zmanjšanje teh subvencij na splošno zaželeno, vendar lahko vodi do zmanjšanja uporabe jedrske energije, kar je sprejemljivo le, dokler ne vodi do povečanja uporabe fosilnih goriv.

Pomembno je tudi, da nujno moramo zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in verjamem, da je najučinkovitejši način za to z uporabo tržnih sil pri nalaganju finančnih stroškov za negativne zunanje učinke, ki jih predstavljajo emisije. V drugih državah bi to lahko dosegli z davkom na ogljik, vendar EU uporablja sistem omejitve in trgovanja. O kompromisih pristopov je mogoče razpravljati drugje, toda v našem trenutnem sistemu bi bila potrebna nadaljnja omejitev dodeljevanja ogljičnih dobropisov, da bi nadomestili emisije, ki so nastale med neučinkovitim oblikovanjem cen v 2010.

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

“To je čudno vprašanje. Inovativnost, seveda. Vsi očitno mislijo, da podpirajo inovacije in da je regulacija, ki jo podpirajo, nujna, medtem ko je predlagana regulacija drugih vladna pretiranost.

Zdi se, na primer, da želi Consumer Choice Center veljati za močno protiregulativnemu, vendar podpirate tudi vlado, ki vsako leto podeli monopolne pravice milijonom podjetij v obliki 
intelektualna lastnina. Po mojem mnenju so patenti in avtorske pravice predpisi, ki postavljajo največje ovire za inovacije, in ostajajo večinoma nesporni. Ti koncepti so bili zasnovani pred več sto leti in so veljali za bistveno krajša časovna obdobja, od takrat pa sta kljub tempu tehnologije in kulture, ki se pospešujeta za red velikosti, njihov doseg in dolžina njihovih mandatov narasla do smešnih razsežnosti.

To seveda vključuje nesorazmerne izvršilne ukrepe, kot so tisti v Direktivi o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki postavljajo na stran pravice državljanov in potrošnikov v korist iskanja rente velikih imetnikov pravic podjetij.

Vaše sodelovanje z ECR, »Potrošniški primer za intelektualno lastnino«, je nenavaden propagandni trik, ki izdaja, da ko so interesi potrošnikov in velikih podjetij v nasprotju, si ne stojite več na strani. 
s potrošnikom."

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije?

»Mislim, da se mnogim zdi EU zmedena in nepregledna, kar se mi zdi predvsem problem kompetentnega medijskega poročanja. Upam, da bom nadaljeval tradicijo Stranke Pirate zagotavljanja transparentnih in razumljivih informacij tako novinarjem kot državljanom.

Tisti, za katere upam, da jih predstavljam, so tisti, ki jih najbolj skrbi pravica do zasebnosti v svetu vse večjega množičnega nadzora in usmerjanje EU v smeri, ki ščiti njene državljane, namesto 
nadaljnje prispevanje k takemu nadzoru."

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

»Dolgoročno, absolutno. Vendar je treba razmisliti o tem, kakšen bi bil njihov vpliv na evropsko politično ozračje in tudi na enotni trg. Če bi se ali morda kdaj Ukrajina pridružila EU, bi to pahnilo kmetijski trg z ustreznimi subvencijami v popolno zmedo, saj bi njihova izjemna sposobnost pridelave žita prehitela skoraj vse sedanje proizvajalce žita v EU.

Če bi se na primer pridružila Srbija, bi se lahko vpliv najbolj čutil v politični razsežnosti, saj bi se verjetno povezale s Poljsko in Madžarsko, kar bi poglobilo ideološki razkol, ki že nastaja. 
med državami članicami, razkol, ki je že ovira za učinkovito delovanje EU.

Če pa bi bilo takšne izzive mogoče premagati, menim, da bi bilo ljudem sedanjih držav članic in novih članov skupaj veliko bolje.«

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je opravil intervju s kandidatom iz Švedskih demokratov za Evropski parlament. V pogovoru so poskušali razumeti njihove poglede na prihodnost Evrope, strategije, ki jih priporočajo za reševanje sedanjih vprašanj, in njihovo stališče do pomembnih političnih vprašanj.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»V EU obstajajo vprašanja nacionalne suverenosti, samoodločbe in nezaželenih interesov EU v nacionalnih politikah. Mejna in migracijska kriza ter Frontex. Težave s kriminalci, ki uporabljajo schengen kot način za kriminal prek državnih meja.«

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

»Moja vizija je Evropa, ki jo držijo skupaj naši interesi za naš skupni trg in naše skupne vrednote, a hkrati drži skupaj vzajemno spoštovanje naših kulturnih razlik. Severna Evropa se razlikuje od srednje, zahodne, vzhodne in južne – vendar smo si tudi v določenih ključavnicah podobni.«

 Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Trenutni sodobni umetni inteligenci, ki se razvijajo in so trenutno v zeitgeistu, so v bistvu jezikovni modeli. Zaužijejo lahko ogromne količine podatkovnih nizov, ki vsebujejo različne informacije, in zaradi številnih iteracij zelo dobro ugibajo, kaj določena oseba želi, da izpljune. Vendar je v bistvu nov način googlanja in povzemanja informacij, nič bolj revolucionaren od tega. Mislim, da bi morala biti EU zelo previdna pri urejanju novih tehnologij, ki jih večina ljudi, vsaj ne politiki, sploh ne razume. Kot tak trenutno ne vidim razloga, da bi EU sploh posebej regulirala uporabo umetne inteligence.«

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?  

»Da ostane osnovno: imamo koristi od prostotrgovinskih sporazumov, saj lahko nekateri izdelki, ki izvirajo iz držav zunaj Unije, postanejo cenejši za uvoz. To je lahko potrošniško blago, namenjeno posameznikom, ali pa lahko pomeni, da je osnovno blago, ki je namenjeno proizvodnji, smiselno. Seveda pa je lahko tudi bolj zapleteno.«

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kakšna je po vašem mnenju idealna rešitev?

»Energijska diverzifikacija ni neločljiva dobrina sama po sebi, namesto tega se je treba osredotočiti na energijsko nevtralnost pri regulaciji (kar pomeni, da ne bi smeli delati proti ali za katero koli vrsto proizvodnje energije) in na odstranitev nepoštenih regulacijskih ovir za brez fosilnih goriv vrste proizvodnje energije, kot je jedrska energija."

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Očitno odvisno od specifičnega vprašanja, a na splošno bolj naklonjen inovacijam, saj predpisi zaostajajo in zavirajo napredek v splošnem smislu. Vendar pa je v nekaterih primerih jasna potreba po regulaciji, zlasti ko nekatera podjetja v bistvu pridobijo monopol nad določenimi tehnologijami in s tem, ko morajo regulirati te, zavirajo inovacije s potiskanjem drugih akterjev na trgu.«

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije?

 »Švedski državljani so najbolj zaskrbljeni zaradi nadaljnje federalizacije Evropske unije in njenega vse bolj nezaželenega zanimanja za nacionalne politike, ki očitno ne zadevajo notranjega trga EU, naše skupne meje ali boja proti evropskemu kriminalu. EU se mora vrniti k temu, da ima edini namen projekta proste trgovine v Evropi, tako da bodo imela evropska gospodarstva skupaj mišice, s katerimi se bodo lahko usmerila v smeri večjih svetovnih gospodarstev.«

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

»Ni inherentno dobro sprejeti več držav v unijo. Prvič, menim, da mora obstajati jasna kulturna povezava z evropsko zgodovino in identiteto, država pa mora deliti te splošne evropske vrednote. Drugič, enake zahteve, ki so bile postavljene prejšnjim državam članicam, kot so gospodarska stabilnost, dobra pravna država in tako naprej, morajo biti nepopustljive in jih ne sme zanemariti nobena država, ki se pod nobenim pogojem želi pridružiti uniji.«

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je opravil intervju s kandidatom za Evropski parlament iz nemške Svobodne demokratske stranke. Namen razprave je bil pridobiti vpogled v njihove poglede na prihodnost Evrope, pristope, ki jih predlagajo za soočanje s trenutnimi izzivi, in njihova stališča do ključnih političnih zadev.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»Ko gre za ključne izzive zunanje in varnostne politike, kot je podpora Ukrajini in Izraelu, Evropska unija ne govori enotno. Demokracija in pravna država sta pod vse večjim pritiskom po vsej Evropi. Radikalne stranke so široko zastopane v nacionalnih parlamentih in so v nekaterih primerih v porastu. Državljane v EU bremeni začasno visoka inflacija, javne proračune pa višje obrestne mere in vse večji izdatki. Srednje velika podjetja in industrija se spopadajo s prekinjenimi dobavnimi verigami, naraščajočimi cenami surovin in zakoreninjenim pomanjkanjem kvalificiranih delavcev – tudi zaradi demografskih razlogov. Oskrba z energijo v Evropski uniji je kot krpana odeja in zato ni niti krizno varna niti učinkovita. Ko gre za vrhunske tehnologije, ki so potrebne za hitro premagovanje kriz ter za suvereno in prihodnost pripravljeno EU, Evropa zaostaja v mednarodni konkurenci. Poleg teh nacionalnih in evropskih izzivov obstajajo še globalni: boj proti nedovoljenim migracijam in tihotapskim združbam, boj proti globalnemu segrevanju, sistemsko tekmovanje z avtokracijami in diktaturami ter obramba pred kibernetskimi napadi.«

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

“Prvič: Evropa mora postati enostavnejša. Za nas to vključuje tudi krepitev načela subsidiarnosti. Ljudje ne bi smeli EU povezovati s preregulacijo ali prepovedmi, temveč s preprostimi, hitrimi in razumljivimi rešitvami za probleme našega časa.
Drugič: Evropa mora postati močnejša. Državljane je treba prepričati, da so evropske meje varne, da so nedovoljene migracije strogo preprečene, da so ljudje, ki morajo zapustiti državo, hitro vrnjeni v domovino, da se vladavina prava dosledno izvaja povsod po Evropi in da obstaja močna evropska vojska, ki ščiti ljudi in ljudje v primeru vojaških izrednih razmer Evropski interesi pripravljeni na ukrepanje.
Tretjič: Evropa mora postati tržno gospodarstvo. Naša gospodarska moč je odločilen dejavnik sistemskega tekmovanja z drugimi regijami sveta.“

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Iz EU želim narediti vročo točko za umetno inteligenco, ki ljudem služi življenjskim priložnostim, namesto da jih onemogoča. Zato zavračam tako želje po nadzoru kot fantazije o preregulaciji. Zavzemam se za nebirokratsko in praktično izvajanje evropske uredbe o umetni inteligenci, ki omogoča inovacije in ščiti državljanske pravice. Zavzemam se za načelo poštene uporabe, ki temelji na ameriškem modelu podatkov o usposabljanju AI. Želim okrepiti konkurenčnost evropskega gospodarstva umetne inteligence in omogočiti sodobne modele monetizacije za imetnike pravic. Priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca (AI), želim izkoristiti tudi v izobraževanju. Aplikacije z umetno inteligenco lahko podpirajo individualno učenje učencev s pomočjo učnih gradiv po meri. AI ponuja tudi priložnost za razbremenitev učiteljev. Študente je treba čim prej naučiti, kako kompetentno uporabljati umetno inteligenco, da jih pripravimo na delovni svet, na katerega vse bolj vpliva umetna inteligenca.«

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

“EU bi koristila gospodarska rast, izmenjava tehnologij in inovacij med pogodbenicama ter okrepljeni diplomatski odnosi. Tudi potrošniki bi imeli koristi od sporazumov o prosti trgovini, saj trgovinski sporazumi širijo izbiro izdelkov in storitev za potrošnike ter znižujejo potrošniške cene z odpravo ali znižanjem tarif in trgovinskih ovir. Rast trgovine lahko ustvari tudi delovna mesta v izvozno usmerjenih panogah, kot je Nemčija.“

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kaj je idealna rešitev, v vašem
mnenje?

»Idealna rešitev je diverzifikacija sama. Samostojno prizadevanje Nemčije proti interesom naših evropskih partnerjev pri Severnem toku 1 in 2 je bilo resna napaka. Naš odgovor je skupna zunanja energetska politika, ki ustvarja energetska partnerstva z zanesljivimi državami. Jedrska fuzija ponuja potencial za proizvodnjo energije na podnebno nevtralen in varen način v prihodnosti. Želim ustvariti inovacijam prijazen pravni okvir za jedrsko fuzijo zunaj jedrske zakonodaje, ki upošteva manjša tveganja te tehnologije. Vodik in sintetična goriva ponujajo velike priložnosti kot naprave za shranjevanje energije v prihodnosti. Alternativna goriva, kot so e-goriva, bi morala biti dovoljena kot čisto gorivo in kot primes. Motorji z notranjim zgorevanjem sami po sebi niso škodljivi za podnebje, temveč njihovo delovanje na fosilna goriva. Da bi floto več kot milijarde vozil z motorji z notranjim izgorevanjem po vsem svetu naredili podnebju prijaznejše, se zanašamo na zamenjavo fosilnih goriv s sintetičnimi gorivi in na zavezanost motorjem z notranjim izgorevanjem kot del mobilnosti ljudi. Motorje z notranjim izgorevanjem želimo narediti podnebju prijazne, ne pa jih prepovedati. Hkrati želim pospešiti širitev infrastrukture in obnovljivih virov energije. Poleg tega naj bi razširili elektroenergetsko omrežje med državami članicami in ustvarili evropski notranji energetski trg.«

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Kot liberalec lahko zlahka odgovorim na to vprašanje: želimo, da Evropa postane globalno središče prelomnih inovacij in najsodobnejših tehnologij. Inovacije povečujejo učinkovitost in fleksibilnost, spodbujajo konkurenco, zagotavljajo ustvarjalnost in dinamiko, vodijo k nižjim stroškom podjetij in se izognejo nepotrebni birokraciji.«

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je pred kratkim opravil intervju s kandidatom za evropskega poslanca iz Liberalnega gibanja (Litva), da bi razumel njihov pogled na prihodnost Evrope, strategije, ki jih priporočajo za reševanje sedanjih izzivov, in njihova mnenja o ključnih političnih vprašanjih.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU?

»Utrjevanje in enotnost. Nekatere države se preveč vračajo v nacionalne interese, nekatere populistične pristope k obnavljanju meja itd. To je pot nazaj v 90. leta. Ne v prihodnost.”

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

»Več liberalizacije trga, odprta ekonomija. Skupni proračun. Skupna vojska. Enotnost. To je edina pot naprej, da bo Evropa močna in uspešna.«

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Umetna inteligenca je fantastično orodje in je naša prihodnost, če jo bomo sposobni nadzorovati na pameten način, ki ne bo škodoval človeštvu. Vendar bi morala biti družba previdna z umetno inteligenco, ko gre za kibernetsko varnost in kriminalci, ki jo uporabljajo proti družbi.«

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

"Manj monopola, več proste trgovine, podjetje lahko raste neobdavčeno in prinaša izdelke po vsej Evropi, kjer bi lahko imela katera koli država članica veliko koristi."

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kakšna je po vašem mnenju idealna rešitev?

»Ideal je po mojem mnenju zdravorazumska kombinacija med obnovljivo in jedrsko energijo. To je idealna slika na koncu. Ker v bližnji prihodnosti ni mogoče popolnoma uporabljati obnovljive energije, je treba to deliti na okolju najbolj prijazen in najučinkovitejši način.«

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Daj prednost inovativnosti. Je pogonski mehanizem za svetlejšo prihodnost in napredek človeštva.«

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije?

»Geopolitične razmere v EU in varnost posamezne države. Rekel bi, da so to najbolj zaskrbljujoče teme.«

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

“Ne glede na trenutna merila za vnos. Te je treba pregledati. EU je že zdaj velika z veliko notranjimi težavami. Nove članice bodo sprejete z višjim HDI in ekonomskim stanjem – tako bi to prineslo tudi koristi celotni EU, ne le koristi od EU. Pri tem mora biti ravnotežje.“

.

Avtor Bill Wirtz

Po navedbah poroča Euractiv, raziskave kažejo, da volivci v Nemčiji, na Poljskem in v Franciji menijo, da je prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem (ICE) njihova najmanj priljubljena podnebna politika. Med 15.000 anketiranci se je prepoved ICE uvrstila med najmanj zaželene podnebne politike, sledijo pa ji davki na CO₂ in cestnine, razen za električne avtomobile. Predvsem ukrep naleti na močno zavračanje v volilnih blokih političnih strank, ki ga podpirajo na evropski ravni, vključno s »levosredinskimi strankami, kot so nemška SPD, poljska Lewica in francoska Parti Socialiste«.

Kot trenutno velja, je Evropska unija sprejela prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem, ki bo začela veljati leta 2035, kar pomeni, da od tega leta naprej ni več mogoče prodajati novih vozil. Vendar pa je prepoved v pregledu leta 2026 in bi se lahko ponovno preučila glede na želje zakonodajalcev na tej stopnji.

Raziskava Consumer Champs za kandidate za junijske volitve v Evropski parlament odraža to pomembno vprašanje za mobilnost posameznikov v vprašanje 2 ankete. Samo tisti kandidati, ki so za znižanje davka na bencin, bodo pri tem vprašanju prejeli 10 točk. Zvišanje davkov na bencin, spodbujanje električnih vozil ali kombinacija obojega jim ne bo prineslo točk.

Sistem dodeljevanja točk Consumer Choice Center v tej raziskavi predstavlja želje potrošnikov, od katerih jih bo veliko sodelovalo na prihajajočih evropskih volitvah junija. Naša utemeljitev je naslednja:

Potrošniki morajo biti gonilo tržne ponudbe. Čeprav obstaja potreba po trajnostnih rešitvah, so popolne prepovedi v nasprotju z izbiro potrošnikov in niso tehnološko nevtralne. Vozila z ICE so v zadnjih nekaj desetletjih znatno zmanjšala porabo bencina, kar je neposreden odgovor na zahteve potrošnikov po nižjih tekočih stroških za upravljanje njihovih vozil – to je naredilo več za okoljsko trajnost individualnega prevoza kot vladni ukrepi. Tisti potrošniki, ki se odločijo za električna vozila, lahko to storijo svobodno, vendar ne bi smeli biti privilegirani pred drugimi potrošniki, zlasti zato, ker so njihova vozila pogosto bolj dostopna gospodinjstvom z višjimi dohodki v primerjavi s tradicionalnimi vozili. Z ekonomskega vidika bi EU kaznovala tudi lastno predelovalno industrijo v korist trgov v Aziji in Severni Ameriki.

Naš vodja za vladne zadeve, Zoltan Kesz, je pred kratkim opravil intervju s kandidatom za evropskega poslanca iz Svobodne demokratske stranke Nemčije, da bi pridobil vpogled v njihovo vizijo evropske prihodnosti, njihove predlagane rešitve za trenutne izzive in njihovo stališče o ključnih političnih zadevah.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU? 

»EU se sooča s pomembnim izzivom pri krepitvi svojega gospodarstva, da bi obdržala podjetja in pritegnila naložbe. Potrebni so nujni ukrepi, kot sta zmanjšanje birokracije in digitalizacija storitev. Konflikt v Ukrajini moti trgovino in energijo, kar poudarja potrebo po skupnih strategijah za zagotavljanje energije, krepitev obrambe in zagotavljanje gospodarske odpornosti. Notranja in zunanja varnost sta povezani z gospodarsko stabilnostjo, kar zahteva ukrepe proti nezakonitim migracijam in spodbujanje zakonitih poti za potrebe delovne sile. Usklajen evropski odziv, ki se osredotoča na gospodarsko moč, varnost in socialno kohezijo, je bistvenega pomena s ciljno usmerjeno rastjo, inovacijami in ukrepi za trajnost.«

Kakšna je vaša vizija Evrope v prihodnjem desetletju?

“V naslednjem desetletju si predstavljam uspešno Evropo v ospredju trajnostnega razvoja in digitalnih inovacij. Moj cilj je konkurenčno, dinamično in vključujoče gospodarstvo, s poudarkom na uspešnem zelenem gospodarstvu, visokokakovostnih delovnih mestih in napredni digitalni infrastrukturi. Mir, varnost, svoboda in enake možnosti so osrednjega pomena za spodbujanje posameznikove svobode in enakih možnosti za uspeh. Ta vizija vključuje vrhunsko izobraževanje, dostop do zdravstvene oskrbe in prednosti digitalne preobrazbe. Na splošno je moj cilj celina, ki sije z gospodarsko močjo, trajnostjo in enotnostjo na svetovnem prizorišču, ki podpira demokratične vrednote tako znotraj kot zunaj, uvaja inovacije ob varovanju okolja in daje prednost blaginji državljanov.“

Kako vidite vlogo umetne inteligence v bližnji prihodnosti? Kaj menite, da bi to uredili?

»Umetna inteligenca (AI) bo v kratkem igrala transformativno vlogo, saj bo spodbujala inovacije in prispevala k povečanju učinkovitosti v različnih sektorjih. Vendar pa je prizadevanje za uravnotežen pristop k ureditvi umetne inteligence ključnega pomena za zagotovitev, da njen razvoj in uporaba upoštevata etične standarde, ščitita zasebnost in ne ustvarjata novih neenakosti. Zagovarjam pametno zakonodajo, ki spodbuja inovacije, hkrati pa postavlja jasne smernice za etična vprašanja, varstvo podatkov in varnost.«

Kakšne koristi ima Evropa od sporazumov o prosti trgovini?

»Sporazumi o prosti trgovini ponujajo Evropi številne prednosti, vključno z dostopom do novih trgov, gospodarsko rastjo in ustvarjanjem delovnih mest. Povečujejo tudi konkurenčnost evropskih podjetij z zagotavljanjem dostopa do surovin in komponent po konkurenčnih cenah. Bistveno pa je, da ti sporazumi vključujejo poštene pogoje za vse strani in ne spodkopavajo okoljskih in socialnih standardov.«

Veliko politikov govori o energetski diverzifikaciji. Kakšna je po vašem mnenju idealna rešitev?

»Trajnostna oskrba z energijo je ključnega pomena za neodvisnost Evrope in varstvo okolja. Moja vizija vključuje povečanje naložb v obnovljive vire energije, kot so veter, sonce in vodik, ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Pametna omrežja so bistvenega pomena pri prilagodljivi distribuciji obnovljive energije, zmanjševanju zunanje odvisnosti in krepitvi energetske avtonomije EU. Ob priznavanju vloge jedrske energije poudarjam spoštovanje strogih varnostnih in okoljskih standardov za njen zanesljiv prispevek z nizkimi emisijami ogljika k mešanici trajnostne energije.«

Kateri vam je ljubši in zakaj? Inovacija proti regulaciji?

»Inovacije in ureditev si nista nasprotja, ampak gresta lahko z roko v roki. Inovacije so ključnega pomena za obravnavo številnih izzivov, s katerimi se soočamo, medtem ko je zakonodaja potrebna za zagotovitev, da nove tehnologije in poslovni modeli delujejo v najboljšem interesu družbe. Dobro premišljena ureditev lahko vodi in spodbuja inovacije z vzpostavitvijo jasnih okvirov, hkrati pa zagotavlja varstvo potrošnikov in poštene tržne pogoje.«

Kaj skrbi vaše volivce glede Evropske unije?

»Volivce skrbijo predvsem varnost, gospodarstvo in migracije. Okrepljeno sodelovanje, trdna obrambna strategija in celoviti ukrepi za kibernetsko grožnjo so ključnega pomena za varnost državljanov – gospodarske skrbi so osredotočene na ustvarjanje delovnih mest ob digitalizaciji in strukturnih spremembah. Spodbujanje inovacij, podpora MSP in zagotavljanje globalne konkurenčnosti so prednostne naloge. Izobraževanje in vseživljenjsko učenje sta ključnega pomena pri pripravi delovne sile na gospodarske premike. Reševanje pomislekov vključuje urejeno migracijsko politiko ob upoštevanju varnosti meja in humanitarnih obveznosti. Zakonite in varne migracijske poti morajo zadostiti gospodarskim potrebam, ne da bi presegle zmogljivosti držav članic. Pomanjkanje stanovanj povečuje socialno neenakost, zlasti v mestnih območjih. Rešitve vključujejo naložbe v cenovno dostopna stanovanja, spodbujanje inovativne rabe prostora in krepitev socialnih stanovanj ob boju proti tržnim špekulacijam za širok dostop do ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj.«

Se vam zdi pametno sprejeti več držav v Unijo?

»Širitev EU je lahko smiselna, če nove članice delijo demokratične vrednote Unije, prispevajo h gospodarski moči in so pripravljene sprejeti zakonodajo EU. Vendar je treba vsak proces širitve skrbno ovrednotiti, da se zagotovi, da lahko obstoječe in potencialne nove države članice izkoristijo širitev, ne da bi preobremenili institucionalne zmogljivosti EU.«

V nenehno razvijajoči se politični pokrajini imajo volitve v Evropski parlament izjemno težo, saj določajo smer politik, ki neposredno vplivajo na naša življenja. Zagotavljanje, da so kandidati za poslance Evropskega parlamenta usklajeni z vrednotami, osredotočenimi na potrošnike, postane najpomembnejše. Od trgovinske politike do digitalne svobode, trajnosti do potrošniške svobode, ta vprašanja oblikujejo naše vsakodnevne izkušnje in potrebujejo budne zagovornike na političnem prizorišču.

Letos je Consumer Choice Center sprožil pobudo brez primere – Consumer Champs akcija. Ta kampanja ni le še ena raziskava; je svetilnik preglednosti, ki poskuša razkriti stališča kandidatov za evropske poslance glede ključnih vprašanj, ki zadevajo potrošnike po vsej Evropski uniji.

Zakaj spremljati kandidate za evropske poslance glede ključnih vprašanj?

• Trgovina: Trgovinske politike vplivajo na cene in dostopnost blaga in storitev. Razumevanje položaja kandidatov glede proste in poštene trgovine zagotavlja potrošnikom koristi konkurenčnega trga brez ogrožanja kakovosti.
• Digitalna svoboda: V današnji digitalni dobi je ohranjanje svoboščin na spletu ključnega pomena. Pogledi kandidatov na digitalne pravice, zasebnost podatkov in internetno dostopnost so zelo pomembni pri varovanju pravic uporabnikov v kibernetskem prostoru.
• Zmanjšanje škode zaradi tobaka: Politike v zvezi s tobakom vplivajo na javno zdravje. Stališča kandidatov o strategijah za zmanjševanje škode bi lahko znatno vplivala na predpise za zmanjšanje škodljivih učinkov uživanja tobaka.
• Inflacija in stroški mobilnosti: Inflacija in naraščajoči stroški mobilnosti neposredno vplivajo na naše denarnice. Kandidati, ki so zavezani politikam za zajezitev inflacije in zagotavljanju cenovno dostopnih možnosti mobilnosti, lahko zmanjšajo finančna bremena za potrošnike.
• Prehranske politike in trajnost: Potrošniki iščejo trajnostno in zdravo izbiro hrane. Kandidati za evropske poslance, ki podpirajo politike, ki spodbujajo varnost hrane in trajnost v živilski industriji, močno odmevajo pri sodobnih potrošnikih.
• Tehnološko nevtralne energetske politike: S prehodom na trajnostno energijo lahko podpora kandidatov tehnološko nevtralnim politikam spodbudi inovacije, s čimer postane čista energija bolj dostopna in cenovno dostopnejša za potrošnike.
• Svoboda potrošnikov: Spoštovanje svobode potrošnikov zagotavlja posameznikom izbiro in pravice glede izdelkov, storitev in trgov. Kandidati, ki podpirajo politike, osredotočene na potrošnike, spodbujajo okolje opolnomočenja in zaščite potrošnikov.

Kampanja Consumer Champs: Osvetlitev zavez kandidatov

Ta kampanja Consumer Choice Center je revolucionaren korak pri spodbujanju preglednosti in odgovornosti. S spodbujanjem kandidatov, naj artikulirajo svoja stališča o teh kritičnih vprašanjih, kampanja krepi volivce, da sprejemajo odločitve na podlagi informacij. Pri kampanji Consumer Champs gre za ocenjevanje kandidatov in poudarjanje tistih, ki dajejo prednost pravicam potrošnikov. Razvrstitve, ki izhajajo iz te pobude, služijo kot načrt za volivce in ponujajo vpogled v politično pripadnost in zaveze kandidatov. Za kandidate za evropske poslance je ključnega pomena, da se borijo za pravice potrošnikov in zagotovijo, da politike, oblikovane na evropski ravni, dajejo prednost potrebam in pravicam državljanov. S kampanjo Consumer Champs imajo potrošniki glas pri usmerjanju politik, ki neposredno vplivajo na njihova življenja.

Skratka, pomena spremljanja stališč kandidatov za evropske poslance o teh perečih vprašanjih ni mogoče preceniti. Kampanja Consumer Champs je svetilnik, ki kandidate poziva k preglednosti, odgovornosti in predanosti zagovarjanju pravic potrošnikov po vsej Evropski uniji. Kot potrošniki se vključimo, sodelujmo in zahtevajmo zastopanje, ki odraža naše skrbi in vrednote. Razkrijmo potrošniške prvake, ki dajejo prednost našim pravicam in oblikujejo politike, ki služijo ljudem!

Medtem ko krmarimo po zapletenosti oblikovanja progresivne in na potrošnika osredotočene prihodnosti, se je Consumer Choice Center lotil prelomne pobude, kampanje Consumer Champs. Ta anketa ni samo kontrolni seznam vprašanj; je kompas, ki nas vodi do razumevanja, kako kandidati za evropski parlament dojemajo in obravnavajo ključna vprašanja, ki vplivajo na naša življenja. Poglobimo se v ta vprašalnik – časovni načrt, ki razkriva poglede potencialnih poslancev Evropskega parlamenta na pereča področja politike EU.

Ta vprašanja pomembno vplivajo na vsakdanje življenje, pravice in dobro počutje potrošnikov v EU. Razumevanje perspektiv kandidatov o teh kritičnih zadevah prek pobud, kot je vprašalnik Consumer Champs, omogoča volivcem, da izvolijo predstavnike, ki dajejo prednost tem vprašanjem in zagovarjajo politike, ki so usklajene z interesi in blaginjo potrošnikov. Kot potrošniki naši glasovi odmevajo skozi volilno skrinjico. Razumevanje položaja kandidatov glede teh ključnih vprašanj prek pobud, kot je vprašalnik Consumer Champs, nam pomaga sprejemati odločitve na podlagi informacij, s čimer zagotovimo, da naši predstavniki zagovarjajo naše interese na evropski ravni.

Vprašalnik Consumer Champs ni le anketa – je katalizator preglednosti, ki volivcem omogoča, da prepoznajo zagovornike, ki dajejo prednost politikam, osredotočenim na potrošnike, in oblikujejo prihodnost, v kateri so naše potrebe in vrednote v ospredju odločanja v EU.